KD Podbočje

KD Stane Kerin Podbočje

Podbočje 1

8312 Podbočje

 

Predsednica društva:

Andreja Barič Kerin

T: 051 321 494

E: baric.andreja@gmail.com

 

Rezervacija dvorane:

Matjaž Jurečič (Podbočje 81)

T: 031 848 814

 

 

Lepa misel

Čutiti ljubezen bližnjega je toplina srca, čutiti ljubezen sovražnika pa toplina duha. Jernej

KD Stane Kerin Podbočje

 

V društvu deluje več sekcij, ki se ob prireditvah povezujejo. Trenutno je včlanjenih 90 kulturnikov. Od tega veliko otrok, nekaj malo starejših otrok in tudi kakšen, ki bi si še vedno želel biti otrok :)

Leto 2015 prinaša dve večji spremembi v sestavi vodstva društva. Po dolgoletnem zelo uspešnem vodenju je vajeti kulturne kočije prepustila Justina Colner, ki je društvo vodila od leta 1998. V tem času je bilo za naš razvoj društva veliko narejenega, kar sta doprinesla tudi močna volja in ljubezen do kulture prav z njene strani.

Mlajšemu in zagotovo tudi uspešnemu gospodarjenju z domom kulture, je odstopil Milan Colner. Vsa ta leta svojega "službovanja" se je trudil za red in čistočo, urejenost dvorane in pripomogel k velikim spremembam v dvorani.

Na občnem zboru 7. marca 2015 je bil podan predlog o novem vodstu, ki je bil soglasno sprejet. Ponosno je vajeti trdno v roke vzela nova predsednica društva Andreja Barič Kerin. Vsi člani si želimo, da bo nadaljevala povezovalno in s pomočjo upravnega odbora ter vseh kulturnikov, še dvignila nivo kulture v naši krajevni skupnosti.

UPRAVNI ODBOR

Predsednica:

Andreja Barič Kerin

Sekretar:

Ivanka Černelič Jurečič

Upravnik dvorane:

Matjaž Jurečič (81)


Člani upravnega odbora:

Renata Jurečič
Metka Vrhovšek
Jerneja Dornik
Jernej Colner
Olga Colarič

 

NADZORNI ODBOR

   Matjaž Jurečič (47)
Franc Černelič
Uroš Kerin

 

Število članov društva v letu 2015:

90

 

 

Kulturna dogajanja v našem kraju
Franc Černelič (Zbornik ob 750 letnici omembe kraja Sveti Križ)

Povsod, kjer so ljudje, je navzoča tudi kulturna dejavnost v različnih oblikah. Ta časovno oddaljena obdobja jo lahko zaznamo le s pomočjo arheoloških najdb. Za nekatera obdobja imamo ohranjena pričevanja v obliki ohranjena arhitekture, slik in zapisov. Za zadnja obdobja so še živa pričevanja in dejanska kulturna dogajanja.
Iz časov od prve omembe kraja Sv. Križ do Valvazorja nimamo podatkov o konkretnem kulturnem delovanju v kraju. Iz nekaterih zapisov in kronik župnije lahko razberemo, da so ljudje živeli preprosto in hkrati veselo. Kjer je veselje, je tudi pesem, je ljudsko izročilo in krajevni običaji. Marsikaj je zapisanega tudi v kronikah večjih okoliških krajev in zapisi se povezujejo tudi z našim krajem. Prav gotovo lahko štejemo za pomemben gospodarsko-kulturni dogodek pradavno kovnico denarja. Na oblikah odkovkov je zaznati mojstrovino takratnih oblikovalcev. Tudi grad na Starem Gradu je s svojo ruševino priča kulturnega dogajanja na tem mestu.
Vse do danes nimamo priznanega pesnika ali pisatelja iz naših krajev. Vemo, da so naši predniki oblikovali in ohranjali veliko besedil v obliki pesmi ali pripovedk, ki so se prenašale iz roda v rod. Znani so kmečki običaji, ki jih je spremljalo veselje. Zaradi ročnega dela so bili ljudje prisiljeni v izrazito sodelovanje pri delu. To je omogočilo tudi spontano krajevno kulturo.
V 19. stoletju so na našem območju začeli graditi prav lepe hiše. Nekatere še danes kažejo prefinjeno funkcionalnost in oblikovno skladnost. Vsa pohvala tistim, ki ohranjajo te stavbe v osnovno obliki.
Iz pripovedovanj je razvodno, da je po prvi vojni zaživelo prosvetiteljsko delo in nastali so pevski zbori. Poleg cerkvenega pevskega zbora, ki ima dolgo tradicijo, so nastali tudi krajevni pevski zbori in dosegali zavidljive uspehe. Ne pravijo zastonj, da tam, kjer je dobra vinska kapljica, pesem sama po sebi vzcveti.
Prav tako je znano, da sta med vojnama delovali dve športno-kulturni društvi Orli in Sokoli in med sabo tekmovali v vseh zvrsteh. Na oder so bile postavljene številne igre in izvajani pevski ter telovadni nastopi. Nekaj časa je deloval tudi tamburaški orkester.
Sv. Križ je imel dve kulturno-telovadni dvorani. Katoliški dom, ki je zdaj kulturni dom, in drugo, v kateri so pozneje naredili garažo za avtobus in je ob gostilni Gadova peč. Zanimivo je, da sta bili obe ob cerkvi.
Svojevrsten kulturno-zabavni dogodek je bila tradicionalna gasilska veselica ob svečnici. Prav tako so za pusta vedno pripravili pustno zabavo.
Pomembna kulturna pridobitev je bila tudi izgradnja prve osnovne šole in posaditev lipe pred njo. Ob tej lipi so se zbirali vaščani in poslušali »oklice« in nato razpravljali o svežih temah. To je bilo običajno po prvi maši. Zbrali so se tudi ob nedeljah popoldne. Nikoli ob lipi ni bilko klopi. Možaki so se stoje pogovorili in se nato odpravili v gostilno.
Po drugi svetovni vojni je nekaj časa zamrla organizirana kulturna dejavnost. Dvorana je bila požgana in šele po letu 1948 so jo začeli obnavljati. Po letu 1950 je bila kulturna dejavnost oživljena in spet so igrali igre. Znana režiserka mnogih iger je bila Milka Kodrič. Na takratnih proslavah so sodelovali le domačini. Spet je bilo organizirano kulturno društvo »KUD Staneta Kerina«. Pozneje je režijo prevzela Marija Šketa in z igralci pripravila mnogo gledaliških del. Skupaj so pripravili tudi veliko kakovostnih proslav.
Na vasi je bil običaj večernega petja fantov na zidanem mostu. Kadar so iz Ribnice prišli sorodniki Franca Kerina, je bilo petje še bolj ubrano.
Med običaje, sicer manj »kulturne«, je sodil tudi nedeljski fantovski pretep. Moč fantov iz posameznih vasi, pogosto korajža po popitem vinu in to ali ono dekle so spodbudili vročekrvnost. Manjkalo ni niti krvi, pa tudi »planke« na plotu okoli cerkve so bile večkrat nove.
Po letu 1962 je v Podbočje deloval ansambel »Gadje« in nastopal po veselicah in v domači Kerinovi gostilni.
Ves čas deluje cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Franc Černelič. Pevci pojejo cerkvene in tudi posvetne pesmi.
V zadnjem času je režijo iger in prireditev prevzela Ivanka Černelič Jurečič in vsako leto nastajajo nove gledališke predstave in različne prireditve. Nekatere so že kar ukoreninjene. Tako postajajo prireditve ob kulturnem prazniku, materinskem dnevu, miklavževanju in prednovoletna prireditev na trgu že tradicionalne.
Katarina Štefanič vodi skupino harmonikarjev; poimenovali so se Mladi veseljaki. Tudi ti so že nepogrešljiv del kulturnega dogajanja. Aleksandra Barič vodi otroški zbor Sonce in skuša oblikovati novo pevsko skupino.
Poseben kulturni dogodek v kraju je tudi namestitev kopije starograjskega leva na novo urejeni trg pred cerkvijo.
Kulturno dogajanje bo tudi v prihodnje odsev veselih, naprednih in nesebičnih ljudi, ki jih najdemo povsod in tudi v našem kraju. Ti s svojim delom spodbujajo tudi druge, da se udeležijo prireditev kot gledalci in poslušalci. Vsak kulturni nastop je dogodek, ki pusti v človeku dober občutek in izvabi nasmeh. Prav to pa vsi vedno znova potrebujemo.